Prvič objavljeno na: Radio Študent, Terminal, 13. november 2008
Barrack Obama bo postal predsednik ZDA. Njegova izvolitev je širom sveta sprožila mrzlično navdušenje. Ne glede na vsak dan nove zaskrbljujoče novice iz sveta ekonomije in ne glede na realnost vsakdanje odtujitve, v časnikih in na ulici že dolgo ni bilo – četudi zgolj za kratko – zaslediti toliko optimističnega zrenja v prihodnost in občutka, da se je zgodil nek temeljni zgodovinski premik. Obamina zgodba o uspehu, ki je že postala mit, je začasno uspela izpodriniti celo vladajoči cinizem in defetistična razglabljanja o mizernem stanju stvari, kar v teh časih ni lahka naloga. Dobro oboroženi z nekaj osnovnega levičarskega žargona bi lahko ob fenomenu Obama seveda naveličano zamahnili z roko in kot že tolikokrat prej navrgli, da gre pri tej zmagi zgolj za lepotno prerazporejanje znotraj politične elite, od katere mi ostali seveda ne bomo nič imeli. A to bi bilo trivialno in torej dolgočasno.
