(od rednega zunanjega sodelavca Bloga brez posebnosti)
Pustimo za hip ob strani “sceno”, prepričane, razžaljene, solidarne, protestne. Kar nas preseneti v prejšnjih dneh, to je izrazita odsotnost “zunanje” reakcije, vsaj od držav-članic EU. V podobnih primerih smo navajeni nekakšnih “obsodb nemirov”, “pozdravnih brzojavk vladi”, “pisem v podporo”, itn. Kar bi pričakovali do sedaj, bi bila vsaj javna izjava ruplovskega tipa diplomacije: “Kar se dogaja v Grčiji, je notranja zadeva neodvisne Grčije, prepričani smo, da bo tamkajšnja demokratična skupnost znala ponovno vzpostaviti red in normalizirati stanje.” Reakcij je toliko manj, kolikor več je globalnega opravka s tako imenovano recesijo, kar ima, kot bomo videli – tako v nadaljevanju teksta kakor v sami realnosti Grčije – svoje prednosti in pomanjkljivosti.
